PISMO UČENKAM IN UČENCEM

Apr 3, 2020 | Dogodki, prispevki

Drage učenke in učenci!

Počasi se izteka tretji teden, ko v šoli ni slišati prijetnega živžava in v njeni okolici ni opaziti razigranosti naših učenk in učencev. Igra v našem parku je popolnoma zamrla. Priznati moram, da si tega nisem znal predstavljati, nisem si znal predstavljati, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo. Vedno smo se pozdravili, se nasmehnili, si izmenjali besedo, dve, ko sem vas srečal pri igranju nogometa, finske ali ko ste viseli na igralih v parku. Sedaj je popolnoma drugače, vse je obmolknilo, in to v trenutku, ko bi moralo biti drugače. Drugače zato, ker se je začela prebujati narava in bi moral biti živžav v okolici šole temu primeren. V parku in na igrišču bi morala odzvanjati vaša radoživost, iskrice v očeh pa izražati veselje. Mi pa smo se morali pred strahom okužbe s koronavirusom skriti v svoja bivališča. Mogoče je to kazen za našo domišljavost in samozaverovanost, da zmoremo vse in da je svet ustvarjen samo za nas, naše potrebe in zahteve. Sedaj opažam, da je vse zelo krhko in da nas uničuje virus, ki ima le 20 genov. Tako neznaten virus nam je v zelo kratkem času povsem spremenil življenje.

Ostanimo pogumni in optimistični. Še vedno nam je uspelo in tudi tokrat nam bo. Vse je v naših rokah. Upam, da uspete udejanjiti vsaj nekaj nasvetov iz našega urnika (dnevnega programa). Vesel sem, ker opažam, da mnogim res uspeva in da ste zelo ustvarjalni na različnih področjih. Poskrbite, da svojo ustvarjalnost dokumentirate, podprete z dokazi in preko svojih učiteljev svoje »dogodivščine« objavite na spletni strani šole.

Vem tudi, da so najstnikom starševski pogovori in vprašanja dolgočasna, da je prava muka iti na sprehod z njimi. Vem, da bi raje bili s svojimi prijatelji. In kmalu tudi boste. In spet bo lepo. In veliko si boste imeli povedati. Sedaj pa potrpite, da boste/bomo ostali zdravi. Če se je pesnik pošalil, da je »angina« bolezen fina, je koronavirus groza. Ni vas treba biti strah, le odgovorni bodite in ostanite doma, da boste ostali zdravi.

Dragi moji, pogrešam naš vsakdanjik in vsakdanjo šolo, vaše posedanje na hodnikih in vaše iskrive poglede, ko se srečujemo na hodnikih; pogrešam vaše dosežke in uspehe, ki bi jih z veseljem pohvalil in vam čestital. Privoščim vam brezskrbno otroštvo in šolanje … Upam, da vas bom kmalu zopet pozdravil v šoli. Pozdravi pa veljajo tudi vašim staršem, babicam in dedkom in vsem, ki vam veliko pomenijo.

 

Pogreša vas vaš ravnatelj,

Branko Lah